Ionizator lahko pridobiva oz. ustvarja negativne ione na različne načine. Zastarel princip s kovinskimi iglami (Corona) pri tem procesu lahko prozvaja tudi škodljive snovi. Novejši postopek z ogljikovo nitko je boljši, vendar je vzdrževanje težje. Proces pridobivanja negativnih ionov s pomočjo UV svetlobe je najbližji naravnemu, vendar pri tem procesu število negativnih ionov ni tako visoko kot pri ogljikovi nitki.
| | |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
Vrste čistilcev zraka |
|
|
|
 |
|
|
|
Ionizatorji
Poznamo več vrst ionizatorjev,
ki uporabljajo različne metode ustvarjanja negativnih ionov. Kaj so
negativni ioni? So nevidni delci - atomi ali molekule različnih
snovi v zraku, npr. kisika, ki imajo negativen električni naboj.
Običajno različne električne naprave in ostali aparati, gradbeni
materiali in ostali elementi prostora ustvarjajo pozitivno nabite
naboje delcev. Ti delci nato lebdijo v zraku in jih vdihavamo. Ko
negativni ion trči ob delec s pozitivnim nabojem, se naboj
razelektri in delec pade na tla, od koder ga ne moremo vdihniti.
Poleg tega pozitivni ioni slabšajo počutje, večajo utrujenost in
lahko povzročajo glavobole ali podobno, negativni pa delujejo
poživilno in sprostilno. Ker so negativni ioni izredno živahni,
hitro poiščejo pozitivni delec in se razelektrijo.
Pomebno: Kaj lahko ionizator naredi z
onesnaženim zrakom?
Negativni ioni, kot omenjeno, lahko
veliko drobnih delcev, med katere sodijo tudi bakterije, odmrli
delci kože in drugi organski delci, prah, trdi del dima in podobno,
razelektrijo in spustijo na tla. Izboljšajo tudi naše počutje.
Česa ionizator ne more narediti?
Ionizator ne uničuje
virusov, bakterij in plesni. Ne razgrajuje različnih, pogosto
strupenih, plinov v zraku, ki ga vdihavamo in zato bistveno ne
uničuje vonjav.
Na kaj moramo paziti?
Način
pridobivanja negativnih ionov je pri različnih modelih različen:
Najpogostejša načina sta uporaba kovinskih igel - zastarel način, ki
ustvarja močno elektromagnetno polje v bližini ionizatorja, zato
stena okoli aparata pogosto postane črna. Poleg tega je pri slabo
narejenih modelih nevarnost električnih motenj ali preskoka iskre,
obenem pa se ob generaciji ionov lahko sproščajo škodljivi plini.
Sodobnejši modeli pridobivajo negativne ione z ogljikovo nitko. Ta
način je boljši, vendar še vedno ustvarja močno elektromagnetno
polje ob aparatu. Ti modeli proizvajajo največ negativnih ionov,
vendar se v nekaj letih iztrošijo in je potrebna menjava ogljikovih
nitk. Najsodobnejši način posnema naravno generacijo ionov - s
pomočjo UV svetlobe s posebno valovno dolžino. Ta način je običajno
najbolj varen, vendar je količina negativnih ionov manjša kot pri
ogljikovi nitki. Ne ustvarja pa močnega EM polja, pa tudi efekt
"črne stene" pri teh modelih odpade, kar je gotovo dobrodošlo.
Koliko negativnih ionov
je v okolju, koliko naj jih ionizator proizvaja? V naravi
(npr. gozd) je okoli 4.500 negativnih ionov na kubični centimeter. V
prostorih in mestih jih je le nekaj deset ali sto. Kljub temu, da so
negativni ioni zelo reaktivni in se hitro razgradijo, pa
pretiravanje tudi v tem primeru ni dobro. Težiti moramo torej k
temu, da je negativnih ionov toliko, kot v naravi. Bolj kot je zrak
onesnažen, hitreje se razgradijo. Pretiravanje z negativnimi ioni
lahko privede do sušenja sluznice, glavobola, omotičnosti ipd., zato
je smotno, da je ionizator prilagojen stanju zraka v prostoru, ter s
pomočjo tega vzdržuje stanje čim bolje podobno naravi.
Elektrostatični čistilci Najpogosteje jih
opazimo v gostinskih lokalih, kjer so v obliki kvadrov ali kock
pritrjeni na strop. Poleg dveh kovinskih polj in morebitnih filtrov
imajo vgrajen običajno tudi ventilator. Med kovinskimi mrežami -
polji, ustvarjajo visoko napetost, ki privlači delce in dim, ter jih
razgradi oz. zadrži v filtru. So energijsko potrošni in zahtevajo
redno vzdrževanje in menjavo delov. Uspešno zadržujejo delce, ne
uničujejo pa plinov ter vonjav, pa tudi ne virusov, bakterij in
ostalih bioloških onesnaževalcev.
Čistilci s filtri (HEPA): So čistilci na
pretočni zrak z ventilatorjem, ki v filtrih zadržijo tudi dokaj
majhne delce (tanjše od človeških las npr.) Učinkoviti za
odstranjevanje prahu in delcev iz zraka, ne razgrajujejo plinov in
vonjav, ne uničujejo virusov, bakterij in plesni. Velikokrat so
kombinirani z ionizatorji. Potrebno je redno vzdrževanje in menjava
filtrov. Pogosto so hrupni, predvsem pa so primerni za manjše
prostore. | |
|
 |
 |
|
 |
|
 |
|
|
|
Generatorji ozona: Ozon (O3) je plin, ki ga
vrsto let uporabljajo za razkuževanje. Je manj škodljiv od klora,
vendar tudi manj obstojen in bolj reaktiven. Je učinkovit sanitetik,
uničuje viruse, bakterije in plesni, razgrajuje pline in vonjave.
Problem teh čistilcev zraka je, da visoke koncentracije Ozona
škodujejo človeškemu telesu, saj sprožajo draženje in ostale težave.
Pomemben je nadzor Ozona v prostoru, saj Ozon v večjih
koncentracijah postane sam po sebi onesnaževalec. Generatorji Ozona
pogosto izločajo več Ozona, kot je predpisano v merilih različnih
vladnih organizacij, zato njihovo uporabo v poseljenih prostorih
odsvetujejo. Pogosto pa jih uporabljajo v neposeljenih prostorih,
npr. po poplavah, požarih ipd.
Čistilci z UV svetlobo: UV svetlobo uporabljajo
za sanitetizacijo v medicini in industriji že vrsto let, saj
učinkovito uničuje viruse, bakterije in plesni, v zraku pa sproži
tudi različne reakcije, ki razgrajujejo pline. Pri tem igra pomembno
vlogo valovna dolžina svetlobe, saj niso vse enako učinkovite.
Paziti je potrebno, da človek ne pride v neposreden stik s svetlobo,
saj lahko poškoduje kožo in oči. Običajno so tovrstni čistilci
kombinirani z eno izmed ostalih metod.
Klimatske naprave: Klimatske naprave imajo
primarno funkcijo hlajenja ali segrevanja zraka. Pogosto so
opremljene s filtri in ionizatorji, vendar kljub temu prinašajo v
prostor različne onesnaževalce, posebej če niso redno vzdrževane.
Kljub temu povečajo gibanje zraka v prostoru in pretok zraka, kar je
pozitivno. smotrno jih je kombinirati z čistilcem zraka, saj tako
zagotovimo uspešno kombinacijo čiščenja in spremembe
temperature.
Vlažilci zraka: Priporočena vlažnost zraka v
prostoru je med 40 in 60%, posebej v zimskem času pa pri nas pade
tudi pod 30%. Za izboljšanje počutja in lažje dihanje je zato smotrna
uporaba vlažilca zraka. Pri izboru je potrebno paziti na več
dejavnikov:
- metoda vlaženja naj bo ultrazvočna, ne termična
(temperaturna), saj pri ultrazvočni metodi zmanjšamo možnost razvoja
bakterij in plesni, ki se v vlagi naglo množijo - vlažilec naj
ima zaščito pred razvojem plesni in bakterij v vodi, da s paro ne
izhajajo v prostor - možnosti nastavitve vlažilca za samodejno
delovanje - velikost posode za vodo - pogostost menjave -
pretočnost - kapaciteta in zmogljivost vlažilca.
Z dvigom vlažnosti se namreč povečajo pogoji za razvoj
plesni in bakterij, zato je vlažilec smotrno kombinirati z ustreznim
čistilcem, ki odpravi tovrstno nesnago.
Napredne tehnologije: Sodobni čistilci zraka
učinkovito kombinirajo več tehnologij čiščenja zraka, zato ponujajo
obsežnejšo rešitev problema onesnaženosti na več nivojih.
Splošni dejavniki, ki jih je potrebno upoštevati ob
izboru: - dolžina garancije - priznanost na tujih
tržiščih, reference - sposobnost čiščenja - kaj vse čisti, kako
velik prostor očisti v kakšnem času - tehnologije, ki jih
uporablja - možnost brezplačne demonstracije ali preizkusa -
podpora, rezervni in nadomestni deli - stroški nakupa, stroški
obratovanja - glasnost in izgled izdelka - montaža in
prenosljivost - testi, ki potrjujejo delovanje in
učinkovitost - pričevanja uporabnikov
Upamo, da smo vam nekoliko olajšali izbor in povečali
znanje o teh vse bolj pomebnih aparatih. oglejte si preostale
strani, kjer vas čaka še več informacij!
| |